Mehanizmi za premikanje hlodov so lahko neprekinjeni ali prekinitveni. Pri neprekinjenem gibanju se hlod premika neprekinjeno in enakomerno med delovnim in prostim hodom okvirja vrat. Pri prekinitvenem gibanju se hlod premakne le za en del vsakega vrtenja gredi - prekinjeno. Prekinitveno gibanje se lahko izvaja med delovanjem ali prostim tekom zapornice.
Neprekinjeno gibanje se uporablja pri hitro premikajočih se dvonadstropnih vratarjih z velikim številom obratov; prekinjeno gibanje - v počasnih gamašah z majhnim številom vrtljajev.
Za rezanje hlodov na žlebu je potrebno, da imajo žage v žlebu določen naklon. Velikost linearnega naklona je določena z vzorcem neprekinjenega gibanja:
y: Δ / 2 + (1/2) mm; za prekinitveno gibanje med delovnim hodom y= 2 do 5 mm; za občasno gibanje v prostem teku y = Δ + (1/2) mm.
Tukaj je y nagi žage v okvirju, mm; Δ - premik hloda ali žarka med enim vrtenjem tračnega valja, mm.
Slika 1: Inklinometer za merjenje naklona žage
Previs (naklon) žage se preveri z merilnikom previsa. Previs je sestavljen iz dveh jeklenih letev, ki sta na zgornjem delu spojena na spoj, na spodnjem koncu pa s prečno letvijo z izrazom za prehod napenjalnega vijaka z loputasto matico. Vodna tehtnica je pritrjena na en jekleni trak. Naklon se odčita v mm na dolžini hoda okvirja na lestvici, ki se nahaja na dnu pribora (slika 1).
Za rezanje desk ali tramov zahtevane debeline se med žage v okvirju vstavijo vložki (pregrade), katerih širina natančno ustreza debelini trama, ki ga režemo.
Spanung je komplet žag v okvirju z nastavljenimi razmiki med njimi, na podlagi katerih dobimo žagan les zahtevanih dimenzij. Debelina vložka se določi po formuli S = a + b + 2c mm. Kjer je S debelina vložka; a - nazivna debelina plošče; b - presežek za sušenje; c - velikost razmika zob na eni strani.
Vložki (slika 2) so izdelani iz suhega lesa (maksimalno 15% vlažnosti) breze, klena, bukve, jesena.
Slika 2: Vložki (ločnice)
Dodatek za sušenje se doda širinskim in dolžinskim meram žaganega lesa iglavcev - bora, smreke, jelke, cedre in macesna, ki ga dobimo pri mešanem razrezu (s tangencialno-radialnim razporedom letnic) mokre hlodovine ali pri mokrem razrezu. žagan les, da zagotovimo pridobitev zahtevanih dimenzij materiala v suhem stanju.
Žagan les naštetih iglavcev delimo glede na velikost sušilnega presežka v dve skupini: v prvo spadajo bor, smreka, cedra in jelka, v drugo pa macesen.
Meritve debeline in širine žaganega lesa z začetno vsebnostjo vlage nad 30 % in končno vsebnostjo vlage 15 % so podane v tabeli 1.
Tabela 1: Mere za sušenje žaganega lesa iglavcev, mm
| Mere žaganega lesa po debelini in širini po sušenju, mm (z vlažnostjo 15%) | Pretiravanje | |
| Bor, smreka, jelka, cedra (I skupina) | Macesen (II skupina) | |
|
6-8 10-13 16 19 22 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200 210 220 240 260 280 300 |
0,5 0,6 0,8 1,0 1,0 1,0 1,5 1,5 1,5 2,0 2,0 2,0 2,5 2,5 2,5 3,0 3,0 3,0 3,5 3,5 4,0 4,0 5,0 5,0 5,0 5,0 6,0 6,0 6,0 7,0 7,0 7,0 8,0 8,0 9,0 9,0 |
0,7 0,8 1,0 1,5 1,5 1,5 2,0 2,0 2,0 2,5 2,5 2,5 3,5 3,5 3,5 4,0 4,0 4,0 4,5 4,5 5,0 5,0 6,0 6,0 6,0 6,0 8,0 8,0 8,0 9,0 9,0 9,0 10,0 10,0 12,0 12,0 |
Pri razrezu hlodov ali tramov z vsebnostjo vlage pod 30 % se velikost presežka izračuna kot razlika med velikostjo presežka za zahtevano končno vlažnost in presežkom za obstoječo vlažnost lesa. Žagan les listavcev, kamor sodijo bukev, gaber, breza, hrast, brest, javor, jesen, trepetlika, topol, se glede na količino sušenja deli v dve skupini za tangencialno smer in dve skupini za radialno smer.
V prvo skupino spadajo breza, hrast, javor, jesen, jelša, trepetlika in topol, v drugo pa bukev, gaber, brest in lipa.
Za polradialni žagan les (s tangencialno-radialno smerjo vlaken) je treba navesti dodatke, določene za les s tangencialno smerjo vlaken. Nadmere za debelino in širino za žagan les v tangencialni in radialni smeri z začetno vsebnostjo vlage 35 % abs. in več ter s končno vlažnostjo 10 in 15% abs., odvisno od skupine pa se določijo po tabeli 2.
Tabela 2: Nadmere za žagan les listavcev, mm
